Eritritol je naravno sladilo brez energijske vrednosti, z glikemičnim indeksom 0. Po zahtevah ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA) za označevanje ima kalorično vrednost 0,2 kcal na gram, Evropska unija ga označuje z 0 kcal/g.
Sodi v skupino
sladkornih alkoholov ali poliolov.
Alkohol je predvsem zato, ker je njegova kemijska struktura bolj podobna strukturi alkohola kot pa sladkorju.
Dejansko pa alkoholni sladkor ni ne sladkor in ne alkohol. Polioli so naravno prisotni v sadju in nekaterih vrstah zelenjave, iz teh virov se pridobivajo s fermentacijo.
Žal na trgu obstajajo razlike med različnimi vrstami in porekli eritritolov. Najslabša in običajno tudi najcenejša eritritol sladila na trgu so pridobljena iz gensko spremenjene koruze in vplivajo na nihanje sladkorja v krvi, kljub navedbam ga je glikemični indeks enak 0, kar poročajo številni diabetiki.
Eritritol dosega nekje med
60-70% sladkosti namiznega sladkorja (saharoze) in zaradi oblike
drobnih kristalov po videzu precej spominja na namizni sladkor.
Predstavlja odličen nadomestek za sladkor in ostala sladila, v primerjavi z belim namiznim sladkorjem se ga zato uporablja malo več (priporoča se razmerje 1:1,5).
Značilen za eritritol je močan hladilni učinek (odvisno kaj uporabijo za vir pridelave), kar se pogosto primerja s hladilnim učinkom mete. Hladilni učinek je prisoten le, če eritritol še ni raztopljen v vodi.
Ta hladilni učinek eritritola je redko želen, zato se uporabljajo druge sestavine, da razredčijo ali izničijo ta učinek. Zelo dobra je kombinacija s stevijo.
Eritritol ima tudi nagnjenost, da kristalizira in ni tako topen kot saharoza, tako da se lahko določene sestavine uporabljajo za omiljenje te pomanjkljivosti (recimo dodatek magnezija).
Leta 2015 je v EU uradno priznan kot sladilo. Je
varen sladkorni alkohol, ki ob zmerni in redni uporabi redko povzroča težave s prebavili. V tankem črevesju se absorbira nekje 90-95%, debelo črevo doseže le 5-10% produkta. Ker se v črevesu ne prebavi popolnoma, zato delujejo kot
prebiotik - hrana za dobre bakterije. Ob pretirani uporabi lahko v debelem črevesju povzroči prebavne težave kot so napenjanje, vetrove, kruljenje želodca ali celo diarejo.
Ima tudi dva znanstveno dokazana učinka, kar je potrjeno s strani Evropske agencije za varnost hrane (
EFSA).
Povzroči manjši porast ravni glukoze v krvi po zaužitju v primerjavi s hrano/pijačo, ki vsebuje sladkor.
V primerjavi s sladkorjem ne povzroča zobne gnilobe, ustne bakterije ga namreč ne morejo presnoviti. In ne samo to, prispeva k ohranjanju mineralizacije zob-obnavljanju ustne sklenine (v takih količinah, da uživanje takšne hrane ali pijače ne bo znižalo pH vrednosti zobnih oblog pod 5,7 med uživanjem in do 30 minut po zaužitju hrane ali pijače). Odlična anti-kariesna lastnost torej.